PRIPOROČILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKA
1. NAMEN NAVODIL
S temi navodili ne želimo kakorkoli omejiti svobode in kreativnosti avtorjev, pač pa želimo avtorjem pomagati, da bi bili njihovi prispevki čimbolj zanimivi za bralce in ustrezno kakovostni. H kakovosti prispevka navadno prispevajo značilnosti, kot so: aktualnost teme, primeren način predstavitve, ustrezna strukturiranost in organizacija prispevka, razumljivost besedila, inovativnost ipd.
2. VRSTE PRISPEVKOV
Prispevki za posvetovanje Dnevi slovenske informatike so lahko različnih vrst: raziskovalni, pregledni ali prispevki, ki predstavljajo rešitve iz prakse.
Prispevki, ki predstavljajo rešitve iz prakse (prikazi in ocene pristopov in metod ter njihove uporabe v praksi, študije primerov in podobno), naj se osredotočijo na problem, njegovo rešitev in kritično analizo rešitve. Pri tem ne pozabite, da ima vsaka rešitev poleg prednosti tudi pomanjkljivosti, probleme, omejitve in odprte možnosti za nadaljnje delo, kar predstavite v sklepu prispevka. Poudarek prispevka naj ne bo na opisu rešitve, na primer programske opreme (opisi zaslonskih slik, menijev …), pač pa na tem, kako ste rešili (poslovni) problem. Skušajte prikazati splošne ugotovitve, ki bodo zanimive tudi za bralce, ki se srečujejo s podobnimi problemi. Z drugimi besedami, bralcev praviloma ne zanima reševanje vašega konkretnega problema, temveč kako bi vaše izkušnje lahko uporabili pri reševanju lastnih problemov.
Pri preglednih prispevkih, ki obravnavajo aktualno dogajanje na področju informatike, jasno opredelite problem in ugotovitve. Posebej bodite pozorni na uporabo relevantne literature, podkrepitvi trditev in ugotovitev s sklicevanjem na literaturo ali z lastnimi dognanji. Pri uporabi literature imejte kritično distanco, posebej do literature in virov ponudnikov tehnologije oz. rešitev (npr. opisov produktov).
Raziskovalni dosežki naj bodo predstavljeni tako, da pri danem omejenem obsegu prispevka jasno predstavite problematiko in ugotovitve raziskave na način, ki bralcu omogoča razumevanje bistvenih ugotovitev in možnosti uporabe raziskovalnih dosežkov v praksi. Predstavitev naj ne temelji na predpostavki, da bralci poglobljeno poznajo ozko specializirano področje obravnave. Zaradi naravnanosti posvetovanja naj se tovrstni prispevki osredotočijo predvsem na možnosti uporabe ugotovitev raziskovalnega dela v praksi. Raziskovalni prispevki naj praviloma vsebujejo vse standardne sestavine tovrstnih člankov (uvod, metode, rezultati, diskusija, sklep). Prikazana naj bo tudi pomembnost rezultatov in primerjava s prej objavljenimi deli.
3. ELEMENTI PRISPEVKA
3.1 Naslov prispevka
Z naslovom vzbudite pri bralcu pričakovanja o vsebini prispevka, zato ga skrbno izberite. Naslov naj bo kratek in jedrnat ter naj primerno opisuje problematiko, ki jo obravnava prispevek.
3.2 Povzetek
Povzetek je treba pripraviti posebej skrbno, saj je ta poleg naslova najbolj brani del prispevka. Bralci se na podlagi povzetka praviloma odločajo, ali bodo prebrali prispevek oz. se udeležili predstavitve.
Povzetek naj vsebinsko povzema in ne le našteva bistvene vsebine dela. Prikaže naj bistvo prispevka, to je problematiko, namen oziroma cilje, način reševanja in bistvene ugotovitve ter sklepe. Biti mora kratek in jedrnat, nobena beseda naj ne bi bila odveč. Nepotrebne so formulacije, kot npr.: "Avtor obravnava ..." ali "Prispevek pokaže...", bolje je takoj začeti z vsebino. Izogibajte se kraticam in okrajšavam. Napisan naj bo v tretji osebi. Ne sklicujte se na besedilo prispevka in ne navajajte literature. Povzetek naj ne bo predolg (navadno ne presega 150 besed).
3.3 Uvod
Uvod nakaže glavni problem, namen in cilje dela. Raziskovalni in pregledni prispevki naj tu vsebujejo tudi pregled novejšega stanja na področju, ki ga prispevek obravnava. Uvod naj ne bo povzetek prispevka, vendar na koncu uvoda nakažite, kako boste v nadaljevanju obravnavali predhodno prikazano problematiko.
3.4 Osrednji del besedila
Prispevki naj bodo napisani zgoščeno, pri čemer ne sme trpeti razumljivost vsebine. Ne pozabite, da bralci ne poznajo vedno problemskega področja enako kot avtor in je potrebno stvari, ki so avtorju razumljive in jasne, v prispevku pogosti pojasniti, da bi bilo razumevanje prispevka možno. Pri pisanju se postavite v vlogo bralca ali pa prispevek ponudite v branje nekomu, ki se z ožjim področjem obravnave prispevka sicer ne ukvarja. V prispevku se osredotočite na eno tematiko, ne skušajte obravnavati več tem (v tem primeru raje pripravite dva prispevka). Prispevek naj torej odgovarja na problematiko, ki ste jo predstavili v uvodu. Ne vključujte v prispevek stvari, ki ne prispevajo k odgovoru na problematiko, četudi se vam bodo zdele zanimive. Programskih rešitev ne opisujte v podrobnosti (npr. menijev in podobno). Izogibajte se pretiranemu naštevanju (npr. cele strani alinej).
Prispevek ustrezno vsebinsko strukturirajte (glede na tip prispevka, glej zgoraj), besedilo razbijte na ustrezno dolge in vsebinsko zaključene razdelke. Razdelki naj ne bodo izjemno kratki (npr. en odstavek) in ne pretirano dolgi (npr. celotno besedilo razen uvoda in sklepa v enem samem razdelku). Pri razdelitvi v razdelke praviloma ne uporabljajte več kot dveh nivojev. Pri naslovih razdelkov smiselno uporabite navodila za naslov prispevka.
Uporaba slik in tabel lahko bistveno prispeva k jedrnatosti, razumljivosti in zanimivosti prispevka. Zgradba tabel in grafov naj bo preprosta in pregledna. Praviloma je bolj priporočljiv prikaz podatkov s slikami (grafikoni) kot v tabelah. Pri pripravi slik upoštevajte, da bo tisk črno-bel. Zato se tudi v besedilu ali opisih slik ne sklicujte na barve na sliki. Slike zaslonov uporabljajte le v izjemnih primerih, če res prispevajo k razumevanju besedila. Slike in tabele morajo biti v funkciji besedila, zato se nanje v besedilu vedno sklicujte oziroma jih opišite.
Pri podatkih, trditvah in ugotovitvah, ki niso neposredni rezultat vašega dela, se sklicujte na vire, ki jih navedete v seznamu uporabljene literature in virov na koncu prispevka. S tem ustrezno podkrepite trditve in ugotovitve, si ne lastite dosežkov drugih, hkrati pa usmerjate bralca, ki ga zanima več, na dodatno literaturo. Bodite pozorni na upoštevanje avtorskih pravic (npr. pri slikah), za kar ste odgovorni sami.
Uporabljena terminologija mora biti ustrezna, s posluhom za uveljavljanje ustreznih strokovnih izrazov v slovenskem jeziku. Bodite zmerni pri uporabi tujk in jih tam, kjer je mogoče, zamenjajte s slovenskimi izrazi, saj število uporabljenih tujk ni v nikakršni povezavi s kakovostjo prispevka. V pomoč pri iskanju slovenskih ustreznic priporočamo avtorjem uporabo spletnega terminološkega slovarja Slovenskega društva Informatika Islovar (www.islovar.org). Če se v prispevku sklicujete na več virov, ki uporabljajo različno terminologijo, poskrbite za njeno poenotenje (ne uporabljajte za isto stvar različnih izrazov).
3.5 Sklep
V sklepu navedite bistvene ugotovitve, prednosti in pomanjkljivosti predlaganih rešitev oz. ugotovitev, omejitve, odprte probleme ter predloge za nadaljnje delo. Sklep ni povzetek prispevka.
3.6 Literatura
Izberite ustrezno literaturo, imejte kritično distanco. V seznamu navedite le v prispevku uporabljeno literaturo, to je tisto, na katero se sklicujete.